Skrite lepote Premogovnika Velenje in TE Šoštanj

Bojan Pavšek

Kot privrženec neokrnjene narave ali kontroliranega posredovanja človeka v njo, sem včasih prav fasciniran nad, v javnosti, umetno ustvarjenimi imidžem industrije, ki »kao« skrbi za to, da sobiva s človekom in naravo. Te podobe so nam servirane pod prispodobami prijazne industrije. Slika v zakulisju pa je pogosto zelo drugačna.
Že bežen sprehod okrog šoštanjskega jezera nam ponuja obilico motivov, ki demantirajo izjave o novih, naravi prijaznih tehnologijah pridobivanja premoga in poosledično električne energije v Šaleški dolini. Vpliv industrije na naravo v Šaleški dolini je vse prej kot zanemarljiv in daleč od pojma »biti prijazen«. Lepote umetnih jezer (šoštanjsko, velenjsko in škalsko) in ob njih razvijajočega se turizma so le krinka industrije. Če samo na kratko pokukate izza deponij in akumulacijskih jezer se vam bo prikazala slika, ki je nismo navajeni. Slika, ki nosi v sebi globoko sporočilo. To je prava flora in favna šaleškega človeka! Pokrajina, ki je se zaradi posedanja in vplivov onesnaženja spreminja iz dneva v dan. Iz zelene postaja siva. Potem pa ugotovimo, da se bo takšen način sivenja nadaljeval vsaj še nadaljnih 50 let.
Ostajam brez besed. Naj slike govorijo naprej. Dokler tudi te ne bodo osivele.


Slika 1: Takšnih obvestil z grozečo in popolnoma resnično vsebino kar mrgoli.



Slika 2: Erupcija pare in škodljivih emisij, ki jim kot kaže ni videti konca.



Slika 3: Senca, ki jo meče dimnik termoelektrarne na in preko šoštanjskega jezera.



Slika 4: Ja kdo bi si tukaj pa sploh želel loviti ribe, kaj šele jesti?



Slika 5: Multiatraktivna dovozna pot do akumulacijskih jezer.



Slika 6: Akumulacijska jezera termoelektrarne. Ne se tukaj slučajno kopat!



Slika 7: Način dovajanja odpadnega materiala iz termoelektrarne v jezera.



Slika 8: Bager. Zelo učinkovit nešolan kipar pokrajine šaleških jezer.



Slika 9: Izgled Goric pred začetkom intenzivnega ugrezanja. Pred enim letom razpoke še ni bilo.



Slika 10: Masaker šoštanjskih Goric med procesom intenzivnega ugrezanja.


Slika 11:  Razpokam ni ne konca ne kraja.



Slika 12: Deponija TEŠ skozi žalostno perspektivo narave. Pomembno: Za hribom lignita se skriva sonce za katerega je del narave v neposredni bližini industrije močno prikrajšan..



Slika 13: Zlitje narave in industrije? I don't think so!
{ zanimivo, fotografija }   [ ni komentarjev ]