ARHITEKTURA IN OTROCI – Delavnica "Leseni rubiko"

Bojan Pavšek

Sončen sobotni dopoldan je bil kot nalašč za dogodek, ki je nastal na pobudo Hiše arhitekture, delujoče pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ena izmed njihovih progranskih dejavnosti je namreč odpiranje vrat za izvedbo arhitekturnih delavnic, ki jih vodijo slovenski arhitekti. Ta pobuda je lani potrkala tudi na vrata arhitektov, ki aktivno delujejo na območju Šaleške doline.

Zavedajoč se, da je védenje o oblikovanju prostora in kvaliteti bivanja že pri otrocih dobra naložba za prihodnost, smo z veseljem sprejeli pobudo in jo letos izvedli v treh arhitekturnih delavnicah, ki so potekale na velenjskem gradu. Organizacijo dogodka oz. izvedbo delavnice je omogočil Muzej Velenje. Nekoliko osiromašen obisk na prvih dveh delavnicah je poskrbel za to, da smo v promocijo letošnje zadnje delavnice z naslovom »Leseni rubiko« vložili več truda kot običajno in rezultat je bil presenetljiv celo za naju z Urbanom Novakom (studio Petletka), ki sva program zadnje delavnice zasnovala. V atriju velenjskega gradu se nam je pridružilo kar 22 otrok in njihovih staršev, željnih ustvarjanja in polnih pričakovanja.

 

Vabilo na delavnico

 

Delavnica je bila razdeljena na dva dela. Urban je v uvodnem delu z računalniško prezentacijo izvedel kratko in duhovito predavanje o izvoru in nastanku lesa – natančneje dreves in gozdov.  Skozi besedo in sliko je prikazal pomembnejše in bolj znane vrste lesa ter predstavil pestrosti njihovih lastnosti in možnosti reciklaže, ki je dandanes še kako pomemben doprinos pri ohranjanju okolja in okoljske ozaveščenosti. Na najino veliko presenečenje so bili starejši otroci že zelo dobro podkovani o tematiki reciklaže, ki jo nekateri tudi pridno uresničujejo v svojem domačem okolju.

 

Drugi del je predstavljala didaktična delavnica, kjer so otroci, v atriju velenjskega gradu, aktivno sodelovali pri oblikovanju »sanjskega mesta«, pisanega njim na kožo. Najprej si je vsak otrok izbral zanj najlepši leseni kolobar, ki ga je potem obarval v barve, za katere je želel, da bi bile prisotne tudi na ali v njegovi sanjski hiški. Tako je nastala abstraktna interpretacija otroške domišljije, ki je posegala predvsem na področje oblikovanja prostora. Da smo te abstrakcije spoznali tudi odrasli, so otroci svoje sanjske hiške, ki so jih položili v skupinski mozaik, tudi predstavili z mini zagovorom. Rezultati so bili zelo pestri, saj so se domišljijske podobe prostorov posameznih otrok močno razlikovale med seboj, kar je dalo celotnemu mozaiku pobarvanih kolobarjev še dodatno izrazno konotacijo. Sledila je družabna igra, kjer so na principu štafetne igre dve skupini ustvarjale poti iz lesenih kolobarjev, ki so spontano postale poti – ulice bodočega sanjskega mesta. Ker ulice brez zgradb ob njih še niso mestotvorne, so otroci na podlagi svojih želja (ali bi želeli živeti bolj v predmestju ali v centru mesta) položili svoje abstraktne sanjske hiške ob ulici. Seveda pa sestavljajo mesto še drugi elementi, kot npr.: mostovi, vodometi, klopi, drevesa, svetila in ostala urbana oprema. Otroci so zato v zadnji fazi iz lesenih sestavljivih modulov »rubiko« različnih dimenzij in oblik sestavljali urbane elemente ter jih polagali v svoje sanjsko mesto, ki je tako dobilo pravo urbano formo. Da so zasnovo novonastalega mesta lažje dojeli, so si svoj končni sanjski urbanizem ogledali tudi iz ptičje perpektive, ki je dober približek tlorisnemu načrtu mesta.

 

Dve urici prijetnega druženja z otroci in njihovimi starši je še enkrat potrdilo, da mnogim ni vseeno, kako in kje živijo. Še posebej, če se jim/nam ponujajo možnosti, da s skupnimi močmi ustvarimo boljši, predvsem pa kvalitetnejši prostor.

 

Na koncu se skupaj z Urbanom zahvaljujeva podjetju Veplas d.d., ki je sponzoriralo lesene kolobarje, prav tako pa velja pohvala tudi kolektivu Muzeja Velenje, še posebej Tanji Verboten, ki nam je skupaj s svojimi sodelavci priskočila na pomoč pri organizaciji dogodka ter pogostitvi udeležencev.

 

Tukaj je še nekaj utrinkov iz delavnice, za kar se zahvaljujem ženi Nataši in prijatelju Sašiju.

 

Uvodni pozdravček udeležencem.

 

Pridni poslušalci predavanja o skrivnostih lesa.

 

Pridna slušatelja.

 

Urban v vlogi igrivega predavatelja.

 

V čakanju na didaktično delavnico.

 

Najprej kratka razlaga, kaj se bo počelo, nato pa akcija!

 

No, pa se je začelo barvanje kolobarjev.

 

Veselja ob stiku z barvami in lesom je bilo v izobilju.

 

Koncentracija pri ustvarjanju sanjske hiške je bila več kot zaželjena.

 

Tudi najmlajšim barvanje ni delalo posebnih težav.

 

Starši kot tihi opazovalci so se izkazali za odlično podporo.

 

Pomoč staršev ob tako veliki skupini otrok je bila vsekakor zaželjena.

 

Sledila je predstavitev prvih rezultatov.

 

Vsakdo je bil zelo ponosen na svojo sanjsko hiško.

 

Mozaik sanjskih hišk.

 

Čakanje na tekmovanje, kdo bo prvi položil ulico.

 

In tekmovanje se je že začelo.

 

Vsi so uspešno zmogli prenašati lesene tlakovce.

 

Konec tekmovanja in majhno razočaranje za poražence, ki pa je hitro minilo.

 

Tako, ulici sta končani.

 

Sedaj smo ulice obdali s sanjskimi hiškami.

 

Počasi je sanjsko mesto dobivalo končno podobo.

 

Sanjsko mesto je gotovo. In tukaj je rezultat našega dela.

 

Hvala vsem, ki ste prišli in podpirate koncept delavnic Arhitektura in otroci.

 

{ dogodki, kultura, arhitektura }   [ ni komentarjev ]